Pred začetkom karierne poti je čas, da naredimo inventuro osnovnih »sredstev« s samim seboj. Ko načrtujemo prihodnost, najprej opravimo inventuro svoje preteklosti.

Kako opraviti popis?

Z različnimi postopki samoocenjevanja in samorefleksije lahko pridemo do odgovorov kakšni smo, kaj znamo in kaj nas zanima. Z boljšim poznavanjem samega sebe, lastnih interesov, sposobnosti značilnosti, si boste olajšali odločitev o izbiri študija.

Za dobro oceno samega sebe si moramo vzeti čas, uporabiti različne vire in metode. Ne delajte inventure, ko ste slabo razpoloženi, razočarani, zaskrbljeni, vas preganjajo čas in obveznosti. Ne pričakujte, da boste realno oceno dobili, če se boste lotili dan pred rokom za vpis na fakulteto. Včasih je stvari treba prespati.

Kadar ocenjujemo samega sebe, smo pogosto preveč subjektivni. Svojo osebnost vrednotimo skozi lastne oči, pri tem pa smo lahko preveč ali premalo samokritični. Na voljo imamo različne ocenjevalne teste in vprašalnike, ki nam pomagajo pridobiti objektivno oceno o lastnih sposobnostih, vedenju in osebnostnih lastnostih. Dobljene rezultate je smiselno natančno proučiti, še posebej kadar prihaja do velikega neskladja med našo oceno in oceno instrumenta. Predlagam, da na koncu opravite še pogovor z osebami, ki vas dobro poznajo. Okolica nas lahko zaznava drugače kot vidimo sami.

Kaj ocenjujemo?

Pripomočki in napotki za samooceno

V nadaljevanju je predstavljenih nekaj spletnih pripomočkov in metod, ki vam bodo pomagale pri ocenjevanju in refleksiji. Priporočam, da svoja razmišljanja in rezultate skrbno zapisujete in hranite ter jih povlečete na plano, ko boste pred izzivom iskanja prve zaposlitve.

Spletni pripomoček za načrtovanje kariere E-svetovanje: https://esvetovanje.ess.gov.si/

Oblikovali so ga na Zavodu RS za zaposlovanje. Na povezavi najdete koristne povezave do brezplačnih spletnih vprašalnikov:

  • Vprašalnik osebnostnih lastnosti
  • Vprašalnik za samooceno kompetenc
  • Vprašalnik lastnosti in motivov
  • Vprašalnik delovnih stilov

 

SWOT samoanaliza osebnosti: Za lažje razumevaje in prepoznavanje vrednot, spodobnosti, interesov, izkušenj in poklicnih nagnjenj si lahko pomagate s SWOT analizo osebnosti  (Brečko, 2006). S tovrstno analizo prepoznate svoje prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti ter izzive in priložnosti.  Vprašanja pri prednostnih in pomanjkljivosti se nanašajo na vašo osebnost, pri priložnostih in nevarnosti pa upoštevajte trenutne razmere na trgu dela ter napovedi zaposlovanja.

 

Vir: Brečko I., Načrtovanje kariere, Planet GV, Ljubljana, 2006

Interesni vprašalnik Kam in kako: https://www.ess.gov.si/ncips/kam-in-kako

Vprašalnik uporabljajo na Centrih za informiranje in poklicno svetovanje ter šolah. Vprašalnik na podlagi interesov in veščin posamezniku predlaga seznam zanj primernih poklicev. Uporaba vprašalnika je brezplačna .

 

Lestvica vrednot: Na spletu ali v katerem od priročnikov najdite seznam vrednot. Vzemite pisalo in se za vsako vrednoto vprašajte, ali vam veliko pomeni. Vaš seznam naj na koncu obsega od 5 do 10 vrednot. Na koncu vrednote rangirajte od najpomembnejše do naj manj pomembne.

 

Kako določite najpomembnejšo?

Izbrane vrednote vpišite vodoravno v kvadratke vrednota 1x, vrednota 2x, vrednota 3x do vrednote nx. V enakem zaporedju vrednote zapišite še navpično v kvadratke vrednota 1y, vrednota 2y, vrednota 3y do vrednote nx. Primerjate med seboj vrednoto 1x z vrednoto 2x in se vprašajte: »Ali mi je med vrednoto  1x in vrednoto 2 y, vrednota 1x pomembnejša?« Če je vam je vrednota 1x pomembnejša v stolpec, zapišete DA. Če vam je pomembnejša vrednota 1y, zapišete NE. Istih vrednot med sabo ne primerjajte. Vrednota, ki bo imela v koloni največ DA-jev je za vas najpomembnejša.

 

Primer: Oseba izbere vrednote: zdravje, kariera in denar. V tabelo zapiše: v 1x in v 1y= zdravje, v 2x in v2y = kariera, v 3x in v 3y = denar. Prvi stolpec: Osebi je zdravje pomembnejše od kariere in denarja. Drugi stolpec: Osebi kariera ni pomembnejša od zdravja, kariera ji je pomembnejša od denarja. Tretji stolpec: Osebi denar ni pomembnejši ne od zdravja, ne od denarja.

Interesni tipi po Hollandu: Psiholog John L. Holland je raziskoval odnose med osebnostnimi tipi in delovnimi okolji. Po njegovih rezultatih lahko ljudi glede na interese razdelimo v 6 interesnih tipov, prav tako pa lahko v 6 tipov razdelimo poklice oz. delovna okolja.

Preberite vseh šest opisov Hollandovih tipov osebnosti. V nadaljevanju izberite tri, ki najbolj opišejo vas in vaše interese.  Tip, ki ga boste izbrali, je zgolj vaša ocena. Prave rezultate dobite, če izpolnite Hollandov interesni vprašalnik preko Centra za psihodiagnostična sredstva ali Zavoda RS za zaposlovanje.

 

REALISTIČNI TIP (R) Prednost dajete praktičnim in konkretnim dejavnostim, ki vsebujejo sistematično ravnaje s predmeti, orodji, stroji ali živalmi ter čutite odpor do raziskovalnih, socialnih ali terapevtskih dejavnosti. Razvite ima ročne, tehnične, mehanske spretnosti in interese.

Poklici: Električar, kmet, brusilec, kovinar, voznik tovornjaka, inženir strojništva …

 

RAZISKOVALNI TIP (I)

Prednost dajete znanstvenim in intelektualnim dejavnostim, ki omogočajo raziskovanje fizikalnih, bioloških in kulturnih pojavov, da bi jih razumeli. Manj ste naklonjeni socialnim in ponavljajočim dejavnostim.  Radi opazujete, se učite, raziskujete, analizirate, interpretirate podatke, ocenjujete in rešujete probleme.

Poklici: lekarnar, kriminalistični inšpektor, kemijski laborant, odvetnik, ekonomski analitik, programer, sociolog, zdravnik travmatolog …

 

UMETNIŠKI TIP (A)

Prednost dajete dejavnostim, ki nudijo možnost svobodnega in ustvarjalnega izražanja . Ustreza vam delo v nestrukturiranem in fleksibilnem okolju, kjer lahko uporabljate domišljijo, intuicijo in kreativnost.  Sistematično in urejeno okolje vam ni domače. Razvite imate zmožnosti na področju jezika,  glasbe, igre, manjka vam uradniških in poslovnih zmožnosti.

Poklici: igralec, restavrator, režiser, industrijski oblikovalec, solopevec, dekorater, arhitekt, slikar …

 

SOCILANI TIP (S)

Prednost dajete dejavnostim, ki vključujejo delo z ljudmi. Z ljudmi radi delati z namenom informiranja, nudenja pomoči, treninga in razvoja. Radi delate v skupini, ste komunikativni. Čutite odpor do nedvoumnih, sistematičnih in urejenih dejavnosti, ki vključujejo delo s stroji, orodji in materiali.

Poklici: glavna sestra, učitelj, varnostnik, komunikolog, cenilec nepremičnin,  šolski psiholog, socialni delavec, zgodovinar, filozof, novinar, zdravnik …

 

PODJETNIŠKI TIP (E)

Prednost dajete dejavnostim, kjer gre za delo z ljudmi v smislu vodenja, vplivanja, prepričevanja drugih, da b dosegli organizacijski ali ekonomski cilj. Osredotočeni ste na cilj, brez posvečanja pozornosti malenkostim. Čutite odpor do podrobnega opazovanja, simboličnih in sistematičnih dejavnosti. Usmerjeni ste na aktivnosti, ki zadevajo nove projekte ali posle. Uživate pri organiziranju in odkrivanju novih kombinacij virov (ljudi, denrja) in dela.

Poklici: vodja gradbišča, orodjarski mojster, trgovski potnik, menedžer, komentator, direktor turističnega podjetja …

 

KONVENCIONALNI TIP (C)

Prednost dajete dejavnostim, ki vključujejo nedvoumno, urejeno in sistematično delo s podatki. Čutite odpor do dvoumnih, neurejenih, svobodnih, raziskovalnih  in nesistematičnih dejavnosti. Osredotočeni ste na detajle, radi sledite navodilom drugih in sistematičnim načrtom.

Poklici: računovodja, gradbeni inšpektor, bibliotekar, vnašalec podatkov v računalnik, referent za promet …

Napisala: Klara Vidmar