Vemo, da se skoraj vsak študent, prebivalec Ljubljane ali pa zgolj obiskovalec Ljubljane slej ko prej sreča z dejstvom, da če noče prepešačiti določene razdalje, mora kupiti Urbano in stopiti na tako imenovani trolejbus. In ravno trolejbus, ki je odpeljal s postaje Drama, je na zadnji stranici naznanjal reklamo za še en super skavtski projekt: Vzgoja za poklic. Ja, takrat ko sem to videla, sem si v mislih govorila: »Aaa, poglejte, skavti na troli, SKAVTI SMO NA TROLI!!!!«

Pa ni bil to edini razlog, zakaj sem se odločila, da se prijavim na ta projekt. Tudi sama sem v času, ko me vsak drugi sprašuje: »Kaj pa boš potem po poklicu?«, pa jim odgovarjam: »Ah, se bom že znašla …« Ja, računam na to, da se bom nekoč že znašla, a do takrat mi je zelo pomembno, da nabiram izkušnje, pridobivam kompetence in, meni malo manj ljubo, »stopim ven iz svojih okvirjev«. Vzgoja za poklic je pravi naslov za to. Se vam skavtom sploh sanja, kakšne kompetence dobimo že samo s tem, da smo skavtski voditelji, če pa smo pripravljeni biti še malo bolj radovedni kot samo voditi svojo vejo, pa seznamu skoraj ne vidimo več konca. No, mogoče malo pretiravam, pa vendar. Sama sem se udeležila dveh od treh usposabljanj in moram reči, da mi je to odgovorilo na številna vprašanja v zvezi z mojo poklicno kariero. Ker na drugem usposabljanju nisem bila, sem imela ogromno težav s pisanjem življenjepisa za naslednjega. Koliko vprašanj in dilem, kaj napisati, koliko napisati, kaj izpustiti, se pretirano hvaliti, kaj če kaj od tega ne bo res??? Pa sem dobila odgovore na ta vprašanja? Seveda sem.

9. 11. smo se torej spet srečali v Ljubljani na Rudniku, kjer smo se posedli za mize po mentorskih skupinah. Skupaj z našim mentorjem smo pregledali življenjepise in odgovorili na zgoraj omenjena vprašanja. Ne morem si predstavljati trenutka, ko bi dejansko iskala zaposlitev in bi morala sama napisati življenjepis. Pa saj zadeva ni pretežka, saj vendar pišeš o sebi, ampak nabralo se je ogromno kompetenc, certifikatov, potrdil, za katere niti ne bi vedela, kam jih umestiti, ali jih navesti ali ne, če ja, v katero rubriko … Skratka, zdaj se počutim veliko bolj suvereno in samozavestno lahko dam življenjepis v roke naslednjemu delodajalcu, saj so mi na Vzgoji za poklic odgovorili na dileme, na katere ne najdeš odgovora kar tako na prvi klik. Si predstavljate, da bi bilo iskanje zaposlitve tako enostavno, da bi samo oddali svoj življenjepis in bi nas kar sprejeli? Mogoče komu uspe, ampak glede na število prijavljenih kandidatov je treba svoj življenjepis zagovarjati in prepričati delodajalce, da si bolj primeren za to delo od drugih, s pomočjo razgovora. Naslednji korak po oddanem življenjepisu je torej povabilo na razgovor. »Super, skoraj sem že notri, samo še malo poklepetamo.« – Ha ha, ko bi bilo v tem življenju vse tako enostavno. J

Razgovor, kaj je spet to? Morala se bom pogovarjati s tujimi ljudmi, ki jih ne poznam. Morala jim bom povedati stvari o sebi – kakšne stvari? Kaj lahko povedati, kaj definitivno ne? Kako se pripraviti na razgovor, kaj pričakovati od kadrovnika, kako se dobro predstaviti? Tudi na ta vprašanja so nas skušali pripraviti na tem usposabljanju. Temu so rekli kar simulacija zaposlitvenega razgovora, izgledalo pa je takole: Pridružili sta se nam Vanja Vrečič in Tita Guček iz Kadisa in se posvetili temi, kako se učinkovito predstaviti delodajalcu. Predstavili sta nam namen zaposlitvenega pogovora in kaj so največkrat cilji kadrovnika pri iskanju pravega kandidata, kaj se ponavadi ocenjuje, kakšne vrste razgovorov poznamo, pomembna načela razgovora itd. (vsega ne smem izdat, pridite pogledat sami!). Sledila je simulacija razgovora, tista točka usposabljanja, ko nam gredo vsem udeležencem lasje pokonci, saj moramo zapustiti svojo cono udobja. To je tisto, kar mi predstavlja izziv, ampak na koncu dneva lahko vseeno rečem, da sem bogata za še eno izkušnjo več. Po tem usposabljanju se počutim res pripravljeno oz. vsaj motivirano, da se res res dobro pripravim na razgovor in se res res dobro poglobim v svoj življenjepis. Brez Vzgoje za poklic bi se verjetno bolj s strahom lotevala teh formalnosti in bi bila zato lahko manj uspešna kot zdaj, ko poznam vse te trike in pravzaprav stvari, ki bi morale biti dostopne vsakemu posamezniku. No, pa saj so, samo odkriti jih je treba. Komaj čakam svoj naslednji razgovor! J #VsiNaVzgojoZaPoklic

 

Monika Golja, Iskriva taščica